Guido Restaurant v Riminiju se ponaša z eno Michelinovo zvezdico. Ko sem se odločal, da grem v Rimini, sem seveda vrgel oko tudi na restravracije, ki se kitijo z Michelinovimi zvezdicami in edina takšna restravracija v Riminiju je Guido. Vse ostale so 20 in več kilometrov stran.
- Pri lovcu / Al cacciatore – La subida – Krmin / Cormons
- Gostišče Grič – skriti dragulj nad Horjulom
- Galerija okusov, Petrovče – odlična restravracija
- Gostilna za Gradom – Koper
Restavracija Guido obstaja že od leta 1946. Gianpaolo (chef) in Gianluca Raschi sta gonilni sili te restravracije, ki se je specializirala za morsko hrano. Cene so primerne njihovih razmeram – 75 eurov za degustacijski meni (7 hodov) z dvema “pozdravoma iz kuhinje”. Cena Coca Cole je bila 3 eure, kar je precej ceneje, kot je v lokalih v Riminiju (kjer so cene od 4,5 eura naprej).
Ko sem iskal hotel v Riminiju in ga našel, sem šel na zemljevid preveriti kako oddaljen je Guido. In bil presenečen – restavracija je bila dejansko čez cesto – na obali. Ena izmed prvih restavracij na obali, ki se je še vedno ohranila in ki je vedno polna. Če ste že bili v Riminiju, potem veste, da je promenada dolga več kot 5 kilometrov. Očitno sem imel srečo in imel sem tudi srečo, da sem dobil prosto rezervacijo.
Restavracija ima pogled na morje in plažo – ne predstavljam si, kako je poleti jesti v Guidu, ko je na plaži polno ljudi. Mirna atmosfera, predvsem pa uglajeni natakarji, ki se potrudijo in govorijo angleško. Pred tem sem si ogledal meni, vendar na žalost je njihov degustacijski meni sestavljen zgolj iz morske hrane.
Ocenjevanje morske hrane je precej zahtevno delo. Nekje sem prebral oceno, s katero bi se strinjal – je odlična hrana, vendar je to to. Ni presežka – oz. vsaj jaz ga nisem okusil, saj so bili okusi precej blagi in je bil dejansko poudarek na kvalitetnih sestavinah. Ostrige, kavijar, brancin,… in za posladek cassata (kasata), ki izvira iz leta 1000 in je značilna palermska sladica.
- Crudo di Cefalo con Yogurt al Basilico e Caviale di Calvisano
- Seppia e Squacquerone
- La Cannocchia si ricorda il Gratin
- Spaghetto alle Ostriche
- La Costa d’Inverno
- Spigola grigliata e marinata
- Come la Cassata
Okusi? Zanimivi in drugačni, glede na to, da nisem ljubitelj morske hrane. Zame premalo slano, premalo začinjeno. Ampak šele, ko ješ jedi, ki imajo naravni okus in samo dodatek bazilike, ali pa popečene čebule (ki je bila skoraj brez okusa) se zaveš, kako preveč začimbe vplivajo na okus hrane. Dejansko ljudje več ne čutimo okusov, ker je vse posledica začimb.
Zanimivo je bilo mešanje okusov na krožnikih in všečna postavitev vsega. Namesto “napackanih” krožnikov, kot smo jih navajeni pri nekaterih gostilnah pri nas je pri njih vse skupaj precej bolj preprosto. Minimalizem z izbranimi okusi. Naslednji dan sem imel možnost gledati “show cooking”, kjer je sodeloval Gianpaolo Raschi in kjer je razlagal, da poskuša ohraniti naravne okuse in čim manj te okuse spreminjati z dodatki.
Suma sumarum – degustacijski meni je bil odličen. In vreden svojega denarja. Ne morem tega primerjati z La Subido, kjer mi je bila hrana precej bližja in okusi povsem drugačni. Očitno bom moral še kdaj jesti zgolj morsko hrano, da jo bom lahko med seboj primerjal.
